Pogosta vprašanja

  1. Ali je rastlinska prehrana lahko zdrava in uravnotežena?
    Prehrana z večinoma nepredelanimi živili izključno rastlinskega izvora je po mnenju mnogih zdravstvenih organizacij in priznanih prehranskih združenj primerna za ljudi v vseh starostnih obdobjih, če dovolj raznovrstna in kalorijsko zadostuje dnevnim potrebam posameznika. Obenem pa se tako, kot za vse ostale prehranske režime tudi pri prehranjevanju s hrano rastlinskega izvora priporoča jemanje nekaterih dodatkov (npr. vitamina B12).
  2.  

  3. Katere dodatke moram uživati ob rastlinski prehrani?
    Najpomembnejši dodatek je vitamin B12 (kobalamin), ki je med drugim ključen za pravilno delovanje živčevja in krvožilja. Je bakterijskega izvora, najdemo pa ga predvsem v prsti in podtalnici. V živilih živalskega izvora je prisoten zaradi hranjenja rejnih živali s krmo, ki je kontaminirana z kobalamin proizvajajočimi bakterijami. Zaradi izrabljenosti in uporabe gnojil, pesticidov in fungicidov je prst pretežno oropana večine koristnih bakterijskih sevov, zato v krmo za rejne živali B12 pretežno dodajajo naknadno. Zaradi tega se uživanje B12 kot dodatka zaradi potencialnega primanjkljaja priporoča tudi vsejedcem.
    Zaželeno je jemanje provitamina D, ki omogoča sintezo vitamina D v telesu. Telo ga lahko proizvede z izpostavljanjem soncu približno pol ure dnevno, kar pa lahko predstavlja na naši geografski širini problem predvsem v zimskih mesecih.
    Pomemben je še kalcij, ki ga je iz rastlinskih živil težko zaužiti v zadostnih količinah. Kljub obilici tega minerala v listnati zelenjavi in s kalcijem okrepljenih živilih, kot so tofu in rastlinski napitki, je vredno razmisliti o dodatkih.
  4.  

  5. Ali bom iz rastlinskih virov dobil dovolj beljakovin?
    S stročnicami, oreščki, semeni in polnovrednimi žiti lahko poskrbimo za zadosten dnevni vnos beljakovin. Stanje vnesenih esencialnih aminokislin, pa tudi makro in mikrohranil lahko preverimo spletni strani Cronometer.
  6.  

  7. Ali lahko z rastlinsko prehrano shujšam?
    Smisel hujšanja z izključno rastlinsko in nepredelano hrano je v tem, da imajo rastlinski viri hranil zaradi visoke vsebnosti vlaknin in visokega vodnega deleža na isto maso večinoma manj kalorij kot živalski viri hranil. Povedano drugače – hrana živalskega izvora ima višjo energijsko gostoto v primerjavi s hrano rastlinskega izvora. Zato lahko rastlinske hrane pojemo količinsko gledano več, kar nam daje več občutka sitosti za občutno manj kalorij.
  8.  

  9. Ali je veganstvo drago?
    Veganstvo je v primerjavi z vsejedstvom cenejše. Živila, kot so zelenjava, krompir, riž, stročnice, so pretežno veliko cenejša kot meso, jajca in mlečni izdelki. Tudi cene predelanih veganskih živil (rastlinski napitki, izdelki iz soje, veganski nadomestki iz žit in stročnic) iz leta v leto padajo, ponudba pa je vse bolj pestra. Veliko teh izdelkov lahko naredimo tudi doma z bistveno nižjimi stroški, kot če kupimo že narejen izdelek.
  10.  

  11. Kakšna je razlika med rastlinojedstvom in veganstvom?
    Rastlinojedstvo je izraz za hranjenje z živili izključno rastlinskega izvora, medtem ko je veganstvo gibanje, ki se zavzema za pravice živali in se izogiba njihovemu izkoriščanju tako na krožniku kot izven njega. Izbira vegansko in cruelty free kozmetiko, oblačila iz rastlinskih in umetnih materialov, ipd. Vsak vegan je torej rastlinojedec, medtem ko obratno ne drži.
  12.  

  13. Zakaj je veganstvo dobro za živali?
    Uživanje živil živalskega izvora povzroča bedo in trpljenje več kot 70 milijardam rejnih živali. Omogoča trpinčenje čim večjega števila živali na čim manjši kvadraturi, s čim manj kvalitetno hrano za čim hitrejšo rast in razvoj živali, z željo po čim manjših stroških in čim višjih dobičkih. Uživanje jajc in izdelkov iz njih je glavni razlog za rezanje kljunov piščancem, da se natlačeni v hlevih med seboj ne izkljuvajo zaradi stresa in edini vzrok za mletje milijonov živih samčkov v mlinih kot stranski produkt samo zato, ker ne nesejo jajc. Uživanje mleka in mlečnih izdelkov za seboj pušča krave, ki jim po umetni osemenitvi in dolgotrajni brejosti mladiča vzamejo in ga pošljejo v zakol, da v industriji ostane več mleka za ljudi. Kravo osemenjujejo tudi do sedem let zapored, da vzdržuje laktacijo, nato pa jo zaradi zmanjšane produkcije mleka, kar je posledica izčrpanosti, največkrat pošljejo v zakol. Produkcija mesa in mesnih izdelkov zagovarja prepričanje, da so usmrtitve živali, ki so v skladu z zakonodajo, humane. Da je to skregano z logiko, pove že dejstvo, da se v te namene industrija poslužuje plinskih komor, rezanja vratu z nogami navzgor obešenih kokoši, strelov v glavo in elektrificiranih vodnih bazenov. Gre za standardne in zakonsko popolnoma legitimne prakse in ne za nekaj osamljenih primerov, ki jih posnete s skrito kamero najdemo na družabnih omrežjih.
    Živali se znanstveno dokazano odzivajo na stres, ter občutijo tako strah kot fizično bolečino. Imajo nam identičen živčni sistem, na nevarnost v okolju pa se odzivajo podobno kakor mi. Zakaj pri nas ne odobravamo pasjih kolin, cenimo pa prašičje, je samo stvar navade in predsodkov. Dejstvo pa je, da imamo ljudje kot taki tudi sposobnost empatije, zato ni razloga, da nepotrebnih smrti in trpinčenj ne bi popolnoma zaustavili.
  14.  

  15. Zakaj je veganstvo dobro za okolje?
    Živalska industrija je posredno in neposredno odgovorna za približno petino vseh globalnih emisij toplogrednih plinov in je drugi največji onesnaževalec takoj za kurjenjem fosilnih goriv. Zavzema veliko prostora in naravnih virov, saj je potrebno k skupni porabi poleg vode in krme prišteti tudi vodo in prostor za rast krmnih rastlin, s katerimi hranimo rejne živali. Utopično bi bilo pričakovati, da 70 milijard glav živine živi od travnatih površin in padavinske vode. V tem primeru bi samo za zadostitev potreb mesne industrije v ZDA morali s pašniki prekriti celotno površino te države, sosednje Kanade in polovico Mehike. S travo krmljena živina (grass fed) je potraten luksuz ogromne manjšine svetovnega prebivalstva, ki pa se rada pretvarja o svoji trajnosti. V resnici večino rejnih živali hranimo s približno 80% globalnega pridelka soje, koruze, pšenice in ječmena. Vse slabše letine teh virov hrane na račun globalnega segrevanja še povečujejo krčenje neobdelanih površin – predvsem gozdov z rodovitnimi tlemi. Živinoreja v okolje znatno posega tudi z izpusti fekalij in stranskih produktov pri obdelavi in predelavi živil živalskega izvora, saj je največji porabnik mnogih komercialnih zdravil in antibiotikov širokega spektra.
  16.  

  17. Zakaj je veganstvo dobro za moje zdravje?
    Dokazano je, da v razvitih državah sveta zaužijemo premalo sadja in zelenjave, bistveno preveč pa živil živalskega izvora in predelane hrane. Polnovredna rastlinska prehrana ne vsebuje holesterola in je manj bogata z nasičenimi maščobami, vsebuje pa veliko vlaknin, vitaminov in mineralov, ki jih v mnogih živilih živalskega izvora ne najdemo. Študije kažejo, da prehranjevanje s pretežno polnovredno hrano zgolj iz rastlinskih virov zavira in zaustavlja razvoj mnogih civilizacijskih bolezni, kot so diabetes tip 2, bolezni srca in ožilja, debelost in prekomerna teža, nevrodegenerativne bolezni, ipd.
  18.  

  19. Ali je človek kot predstavnik svoje vrste rastlinojedec?
    Človek spada med primate in je tako kot vsi ostali prestavniki tega reda omnivor, torej vsejedec. Večina naših anatomskih značilnosti spada med omnivorske, vključno z dolžino črevesja, zobovjem, pH-jem želodčne kisline in še čim. Naš najbližji sorodnik, šimpanz, zaužije okrog 90% hrane iz rastlinskih virov in 10% na račun žuželk in ostalih manjših živali. Naši skupni predniki so bili po mnenju paleontologov v glavnem nabiralci, v določenih okoliščinah, kot je npr. primanjkljaj rastlinske hrane, pa oportunistični mrhovinarji. Veliko veganov širi zmotno prepričanje, da je človek po naravi herbivor (rastlinojedec) in vztrajno navaja prgišče ‘raziskav’ na to temo. Pretežno zato, ker verjamejo, da lahko samo na račun naše domnevno rastlinojedske zasnove upravičijo veganstvo kot primeren način za prehranjevanje vseh ljudi v vseh starostnih obdobjih. Omnivor lahko uživa hrano živalskega in /ali rastlinskega izvora. Vseeno pa dejstvo, da smo prilagodljivi, še ne določa, da je vse, kar zaužijemo, znotraj našega optimuma. Vsak posameznik lahko z izključno veganskim načinom prehranjevanja in nekaj dodatki (ki bi jih verjetno moral jemati tudi sleherni vsejedec) funkcionira optimalno
  20.  

  21. Zakaj med ni veganski?
    Med je produkt čebel in je vir njihove hrane. Čebele v cvetovih nabirajo nektar in ga prenašajo v panj, kjer ga predajo čebelam, ki iz njega preko zaužitja s pomočjo prebavnih encimov razgradijo kompleksne sladkorje v enostavne in ‘izdelajo’ med. Ko jim ga vzamemo in nadomestimo s sladkornim substitutom, ki je brez vitaminov in drugih pomembnih nutrientov, resno ogrozimo stanje panja in celotne čebelje združbe. Zaradi primanjkljaja velik del čebelje populacije umre zaradi preutrujenosti ob nenehnem nadomeščanju izgubljenih zalog medu z novimi. Vzreja čebel načrtno poteka tako, da je produkcija medu v vsakem panju čim višja. S selekcijskimi orodji izbirajo čebele z najbolj želenimi lastnostmi, kar manjša genetsko variabilnost populacije, zaradi česar so takšne skupnosti manj odporne na bolezni. Veliko slednjih se nato prenaša naprej na druge žuželčje opraševalce, kar ekosistemom škodi na več ravneh. Zaradi naraščanja števila panjev vzrejenih čebel se tudi sicer manjšajo populacije živali v istih ekoloških nišah (manj je čmrljev in nekaterih ptic) na račun kompeticije za hrano in prostor.
  22.  

  23. Ali lahko kot vegan uživam alkohol?
    Veganstvo se do uživanja alkohola ne opredeljuje. Nekateri vegani uživajo alkoholne pijače, drugi pa ne. Ker pa niso vse veganske, se na spletni strani Barnivore nahaja obsežen seznam različnih alkoholnih pijač, na katerem je za vsako posebej označeno, ali vsebuje živila živalskega izvora in ali so v samem produkcijskem procesu uporabili katero koli nevegansko sestavino.
  24.  

  25. Kako nadomestiti sir, mleko in mlečne izdelke?
    Za sir, mleko in mlečne izdelke na trgu obstaja spekter veganskih nadomestkov, ki se zaradi popularnosti veganstva vsako leto še povečuje. Rastlinski napitki iz oreščkov, stročnic in žit odlično nadomeščajo mleko, mlečne izdelke in sir pa rastlinski jogurti, rastlinski siri, smetana in namazi. Tudi na spletu je ogromno receptov in postopkov za izdelavo takšnih živil iz konvencionalnih in lahko dostopnih sestavin, zato si marsikaj lahko pripravimo sami.
  26.  

  27. Kako nadomestiti jajca?
    Nadomeščanje jajca kot veziva je v večini receptov enostavna. Uporabimo lahko zmečkano zrelo banano, predhodno namočeno mleto laneno seme, jabolčno čežano, čičerikino moko, agar, ipd. Pri pripravi klasičnih jajčnih jedi (omleta, umešana jajca) si lahko pomagamo z izvirnimi recepti, ki jih na spletu ne manjka. Okusi in teksture preverjeno držijo vodo.
  28.  

  29. Kakšna je veganska kozmetika in kako jo najdem?
    Veganska kozmetika ni testirana na živalih in vsebuje samo sestavine, ki niso živalskega izvora. Pri tem se poudarja dejstvo, da so v mnogih cruelty free šminkah in senčilih prisotne živalske sestavine, kot je npr. karmin (E120), pigment, pridobljen iz zmletih hroščkov vrste Dactylopius coccus. Spremljanje belih list kozmetike, kjer navajajo živalim prijazne znamke, in skrbno preverjanje sestavin izdelkov in njihovih certifikatov, zmanjšuje možnosti za pomisleke ob nakupovanju.
  30.  

  31. Ali lahko uživam živila z deklaracijo, kjer piše, da vsebujejo živila živalskega izvora v sledovih?
    Informacija, ki navaja sestavine v sledovih, je namenjena zgolj alergikom, pri katerih že izredno majhne koncentracije določenih živil lahko izzovejo alergijsko reakcijo. Podjetje, ki produkt izdeluje, se tako zavaruje pred tožbami s strani potrošnikov. Te sestavine se lahko v izdelku znajdejo zaradi več različnih proizvodnih linij z različnimi sestavinami znotraj enega obrata, vseeno pa so verjetnosti za kontaminacije majhne.
  32.  

  33. Kakšne vrste tekstila in obutve lahko izbiram kot vegan?
    Zaradi napredkov v tehnologiji tekstila in obutve lahko danes izbiramo med pestro ponudbo izdelkov iz raznih umetnih materialov, bombaža, lana, bambusa, jute, gume…
  34.  

  35. Kaj lahko jem v restavracijah?
    Žal restavracije v svoje ponudbe pri nas zaenkrat večinoma še ne vključujejo širše ponudbe samostojnih veganskih jedi. Zato se je treba znajti z različnimi rastlinskimi prilogami in solatnimi krožniki, zelenjavnimi picami brez sira, ipd. V skoraj vsakem meniju je naveden seznam alergenov, kjer lahko preverimo vsebnost živalskih sestavin v jedeh. Včasih pa je potrebno za več informacij o sestavinah preprosto vprašati natakarja. V zadnjih letih slovenske picerije na svoje menije pospešeno dodajajo možnost izbire veganskih sirov in salam, odpira pa se tudi čedalje več vegetarijanskih in veganskih gostiln, barov in restavracij s pestro ponudbo.
  36.  
    Več informacij na to temo najdete na spodnjih povezavah.

     
    Academy of Nutrition and Dietetics
    American College of Cardiology
    Physicians Committee for Responsible Medicine
    Nutrition Facts
    The Vegan Society
    Vegan Action
    Vegan.com
    Vegan Health
    Slovensko vegansko društvo
    Vegan Society