Pogosta vprašanja

Kakšna je razlika med uživanjem hrane rastlinskega izvora in veganstvom?
Veganstvo je po uradni definiciji “filozofija in način življenja, ki, v kolikor je mogoče in izvedljivo, stremi k izključevanju vseh oblik krutosti in izkoriščanja živali za hrano, oblačila ali katerikoli drugi namen, hkrati pa promovira razvoj in uporabo “brez-živalskih” (oz. “animal-free”) alternativ v dobro ljudi, živali in okolja. V okviru prehrane pomeni izogibanje vsem produktom, ki se jih v celoti ali delno pridobiva od živali.”
Uživanje hrane rastlinskega ali pretežno rastlinskega izvora pomeni, da se posameznik delno ali v celoti izogiba živilom živalskega izvora. Rastlinojedstvo se torej nanaša na način prehranjevanja, ne posega pa v druge aspekte življenja (kozmetika, oblačila, ipd.).

Ali je izključno rastlinska prehrana lahko zdrava in uravnotežena?
Prehrana z večinoma nepredelanimi živili izključno rastlinskega izvora je po mnenju mnogih zdravstvenih organizacij in priznanih prehranskih združenj primerna za ljudi v vseh starostnih obdobjih, če dovolj raznovrstna, da pokrije dnevne potrebe posameznika po makro in mikrohranilih ter vsebuje vitamin B12 v obliki prehranskega dopolnila.

Katera prehranska dopolnila je potrebno uživati na izključno rastlinski prehrani?
Dopolnilo, ki ga je nujno potrebno jemati, je vitamin B12, ki ga razen v živilih, ki jim je naknadno dodan, v rastlinski prehrani ni. Več o tem, zakaj je jemanje vitamina B12 pomembno za vegane in vse tiste, ki se izogibajo živilom živalskega izvora, lahko preberete tu.
Priporočljivo je jemanje vitamina D, ki ga večina ljudi dobi iz stika sončnih UV žarkov s kožo, vendar v običajno prenizkih količinah. Izpostavljanje UV žarkom na dolgi rok povzroča poškodbe kože, zato je boljša izbira vitamin D v obliki prehranskega dopolnila. Kredibilne informacije s področja uživanja vitamina D kot dodatka najdete tu.
Glede na način življenja, prehranjevanja in potrebe posameznika je potrebno pri katerem koli načinu prehranjevanja razmisliti tudi o drugih prehranskih dodatkih. Veliko veganov posega po veganskih omega 3 maščobnih kislinah v obliki dopolnila, dodaja kalcij in magnezij v tabletah, jemlje multivitaminske tablete, železo, jod, ipd. Dvomite v smiselnost jemanja prehranskih dopolnil? Preberite tale članek, in nato še tegale.

Kaj pa beljakovine v rastlinski prehrani?
Beljakovine so pri izključno rastlinski prehrani izjemnega pomena. Vsebujejo jih izdelki iz soje, stročnice, oreščki in semena, mnogi rastlinski nadomestki mesa, kvinoja, izolati rastlinskih beljakovin, ipd. Več o priporočenih dnevnih potrebah in pomenu beljakovin v izključno rastlinski prehrani najdete tu. Zelo priročna aplikacija za preverjanje dnevnega vnosa beljakovin po aminokislinski sestavi je Cronometer.

Ali je izključno rastlinska prehrana draga?
Lahko je draga, poceni ali nekaj vmes. Stroški nakupov so zelo odvisni od tega, koliko predpripravljenih živil kupujemo, ali nam je pomembno, da je izdelek iz ekološke pridelave, koliko smo pozorni na razne akcijske ponudbe in kako pogosto posegamo po sezonskih živilih. Osnovna živila, kot so krompir, stročnice, žita, rastlinski napitki, nekateri izdelki iz soje, sadje in zelenjava, so večinoma cenovno zelo dostopni.

Zakaj postati vegan?
Uživanje živil živalskega izvora povzroča bedo in trpljenje več kot 60 milijardam rejnih živali. Omogoča trpinčenje čim večjega števila živali na čim manjši kvadraturi, s čim manj kvalitetno hrano za čim hitrejšo rast in razvoj živali, z željo po čim manjših stroških in čim višjih dobičkih. Uživanje jajc in izdelkov iz njih je glavni razlog za rezanje kljunov piščancem, da se natlačeni v hlevih med seboj ne izkljuvajo zaradi stresa in edini vzrok za mletje milijonov živih samčkov v mlinih kot stranski produkt samo zato, ker ne nesejo jajc. Uživanje mleka in mlečnih izdelkov za seboj pušča krave, ki jim po umetni osemenitvi in dolgotrajni brejosti mladiča vzamejo in ga pošljejo v zakol, da v industriji ostane več mleka za ljudi. Kravo osemenjujejo tudi do sedem let zapored, da vzdržuje laktacijo, nato pa jo zaradi zmanjšane produkcije mleka, kar je posledica izčrpanosti, največkrat pošljejo v zakol. Produkcija mesa in mesnih izdelkov zagovarja prepričanje, da so usmrtitve živali, ki so v skladu z zakonodajo, humane. Da je to skregano z logiko, pove že dejstvo, da se v te namene industrija poslužuje plinskih komor, rezanja vratu z nogami navzgor obešenih kokoši, strelov v glavo in elektrificiranih vodnih bazenov. Gre za standardne in zakonsko popolnoma legitimne prakse in ne za nekaj osamljenih primerov, ki jih posnete s skrito kamero najdemo na družabnih omrežjih.
Živali se znanstveno dokazano odzivajo na stres, ter občutijo tako strah kot fizično bolečino. Imajo nam identičen živčni sistem, na nevarnost v okolju pa se odzivajo podobno kakor mi. Zakaj pri nas ne odobravamo pasjih kolin, cenimo pa prašičje, je samo stvar navade in predsodkov. Dejstvo pa je, da imamo ljudje kot taki tudi sposobnost empatije, zato ni razloga, da nepotrebnih smrti in trpinčenj ne bi popolnoma zaustavili.
Več o tem lahko preberete tu.

Zakaj je veganstvo dobro za okolje?
Živalska industrija je posredno in neposredno odgovorna za približno petino vseh globalnih emisij toplogrednih plinov. Zavzema veliko prostora in porabi ogromno naravnih virov, saj je potrebno k prostoru, namenjenem za bivanje živali prišteti tudi porabo virov za pridelavo krmnih rastlin, ki jih rejne živali pojedo tekom svojega življenja. Potrebe po hrani živalskega izvora naraščajo s povečevanjem človeške populacije, zato je za nove obdelovalne površine potrebno krčenje rodovitnih površin, predvsem gozdov. Živinoreja v okolje znatno posega tudi z izpusti fekalij in stranskih produktov pri obdelavi in predelavi živil živalskega izvora. Med drugim je tudi velik porabnik farmakoloških pripravkov. Več informacij o tem najdete tu.

Ali je lahko postati vegan?
Veganstvo je samo po sebi restriktiven način prehranjevanja, zato je prehod za mnoge lahko velik izziv. Začetnikom je v veliko pomoč lahko Slovensko vegansko društvo, ki s svojim brezplačnim programom mentoriranja znatno olajša začetne pomisleke in težave.

Kakšna je razlika med vegansko ali cruelty-free kozmetiko?
Veganska kozmetika ne vsebuje sestavin živalskega izvora, cruelty-free kozmetika pa ni testirana na živalih. Spremljanje belih list kozmetike, kjer navajajo živalim prijazne znamke, in skrbno preverjanje sestavin izdelkov in njihovih certifikatov, zmanjšuje možnosti za pomisleke ob nakupovanju. Veliko uporabnih informacij o veganski in cruelty-free kozmetiki v Sloveniji najdete tu.

Ali lahko uživam živila z deklaracijo, kjer piše, da vsebujejo živila živalskega izvora v sledovih?
Informacija, ki navaja sestavine v sledovih, je namenjena zgolj alergikom, pri katerih že izredno majhne koncentracije določenih živil lahko izzovejo alergijsko reakcijo. Podjetje, ki produkt izdeluje, se tako zavaruje pred tožbami s strani potrošnikov. Te sestavine se lahko v izdelku znajdejo zaradi več različnih proizvodnih linij z različnimi sestavinami znotraj enega obrata, vseeno pa so verjetnosti za kontaminacije majhne.

Kakšne vrste tekstila in obutve lahko izbiram kot vegan?
Zaradi napredkov v tehnologiji tekstila in obutve lahko danes izbiramo med pestro ponudbo izdelkov iz raznih umetnih materialov, bombaža, lana, bambusa, jute, gume…

Kaj lahko jem v restavracijah?
Restavracije pri nas počasi širijo ponudbo samostojnih veganskih jedi. Le redko se je potrebno znajti z različnimi rastlinskimi prilogami in solatnimi krožniki, zelenjavnimi picami brez sira, ipd. V skoraj vsakem meniju je naveden seznam alergenov, kjer lahko preverimo vsebnost živalskih sestavin v jedeh. Včasih pa je potrebno za več informacij o sestavinah preprosto vprašati natakarja. V zadnjih letih slovenske picerije na svoje menije pospešeno dodajajo možnost izbire veganskih sirov in salam, odpira pa se tudi čedalje več vegetarijanskih in veganskih gostiln, barov in restavracij s pestro ponudbo.

Kje iskati kredibilne informacije o veganstvu?
Kredibilne informacije so tiste, ki so znanstveno dokazane, temeljito preučene in o katerih je znotraj stroke, ki jih preučuje, nastal znanstveni konsenz. Pomembno je, da zaupamo mnenju stroke, torej ljudi, ki so pridobili kvalificirano izobrazbo s področja, na katerem delajo. Kredibilen vir informacij o veganski prehrani so npr. registrirani dietetiki, o okoljskih tehnologijah in posledicah živinoreje na okolje npr. okoljevarstveniki in okoljski tehnologi, o boleznih in zdravljenju zdravniki, o cepljenju imunologi, ipd. Upravljanje letala, na katerem sedimo, tudi ne bi prepustili komu drugemu kot izkušenemu pilotu, kajne?

Uporabne povezave:
Prehrana: theveganrd.com in veganhealth.org 
Splošne informacije o veganstvu: vegan.si, vegansociety.com in vegan.org
Veganstvo v Sloveniji: vegan.si
Cronometer: cronometer.com
Kozmetika: facebook.com/belalista