Mleko je out – Zdravstveni argument

Posted

Kot sem že povedala v prejšnjih objavah, sem se za veganstvo odločila predvsem zaradi zdravja.

V svetu, kjer beležimo vsako leto večjo pojavnost civilizacijskih bolezni, kot so rak, bolezni srca in ožilja ter diabetes, se poraja ključno vprašanje, kaj jesti. In mleko definitivno ni odgovor na to vprašanje. Če je to živilo namenjeno razvoju novorojenega telička v stokilogramsko tele, je težko sprejeti dejstvo, da povprečni, odrasli ljudje uživamo mlečne izdelke vsakodnevno. V medijih mleko sentimentalno oglašujejo kot popolno živilo, a obenem pozabljajo, da je v sodobnem svetu, kjer je alternativ v izobilju, dejanska potreba po njem neupravičena.

Zdravje kosti

Klinične študije kažejo na dejstvo, da imajo mlečni izdelki izjemno malo koristi za kosti. Pregled člankov iz leta 2005, objavljen v reviji Pediatrics dokazuje, da uživanje mleka ne izboljša kostne gostote in sestave pri otrocih.

Novejši dve študiji na temo stanja kosti pri deklicah v puberteti in starejših ženskah prihajajo do istih zaključkov.

Zmanjšanje tveganja za pojavnost osteoporoze je povezano z zmanjšanjem uživanja soli in povečanjem vnosa sadja in zelenjave.  

Ogromno kalcija je v temnolistni zelenjavi, ter sadnih sokovih in sojinih izdelkih z dodanim kalcijem. Vrednosti kalcija so na porcijo primerljive z mlečnimi izdelki. 

Eden od najpomembnejših preventivnih ukrepov za preprečevanje osteoporoze je telesna aktivnost.

Njeni pozitivni učinki na kosti so bili raziskani v več študijah, tako pri odraslih, kot pri otrocih.

Kravje mleko vsebuje le malo vitamina D, in ga večinoma končnim izdelkom dodajajo naknadno. Posamezniki pogosteje posegajo po mlečnih izdelkih in mleku zaradi vitamina D in se velikokrat ne zavedajo, da obstajajo tudi drugi, enako kvalitetni viri tega vitamina, kot so z vitaminom D okrepljeni sojini izdelki, sokovi, žita, kosmiči in riževi izdelki. Brez slednjega se namreč v telo absorbira le 10-15% zaužitega kalcija.  Vedno obstaja tudi možnost jemanja dodatkov z vitaminom D, ki jih je na tržišču že precej.

Najboljši vir vitamina D je sicer sončna svetloba, vendar zaradi zimskih mesecev in maloštevilnih sončnih dni pretvorba iz provitamina v vitamin D ne more biti zadostna in zato je vnos s hrano bistvenega pomena.

Kardiovaskularne bolezni in vsebnost maščobe

Mlečni izdelki in mleko močno prispevajo k porasti holesterola in vnosa nasičenih maščob. Takšne vrste prehranjevalnih režimov pri znantnem delu populacije prispeva k razvoju srčno žilnih bolezni. 

Uravnotežena prehrana brez vnosa mleka in mlečnih izdelkov v kombinaciji s prenehanjem kajenja, telesno vadbo in uporabo tehnik za zmanjševanje stresa prispeva k zdravljenju srčno žilnih bolezni in jih celo zdravi.

Rak

Najde se precej znanstvenih člankov, ki povezujejo uživanje mlečnih izdelkov s povečanim tveganjem za raka reproduktivnih organov – najbolj za raka prostate in raka na prsih. Tu so prvi, drugi, tretji in četrti.

Korelacija obstaja zaradi rastnega faktorja IGF-1, ki se nahaja v mleku. Uživanje slednjega znanstveno dokazano povečuje nivo rastnega faktorja v telesu, kar je predvsem zaskrbljujoče pri raku prostate. Moški z višjim nivojem IGF-1 imajo statistično štirikrat večjo verjetnost, da zbolijo, v primerjavi s kontrolno skupino z nižjimi nivoji IGF-1. Ta 28 letna študija, v kateri je sodelovalo 21.660 moških, kaže na dejstvo, da so tisti, ki so dnevno užili več kot 2,5 porcije mlečnih izdelkov imeli opazno višjo pojavnost te bolezni kot skupina, ki je dnevno zaužila 0,5 porcije ali manj. Rezultati  jasno kažejo tudi na to, da mleko z manj maščob k razvoju bolezni še dodatno prispeva. To pomeni, da vprašljiva ni le maščoba, ki je prisotna v mleku, ampak tudi visok delež kalcija.

Poleg IGF-1 so v mleku problematični tudi metaboliti estrogena, ki prestavljajo rizičen faktor za različne oblike raka reprodukcijskih organov. Ti metaboliti vplivajo na celično proliferacijo, zaradi česar se celice začnejo deliti prehitro. Pogosto ravno to povzroči razvoj rakavih celic. Vnos mleka in mlečnih izdelkov prispeva k 70 odstotkom vsega estrogena, ki ga vnesemo v telo preko hrane.

Študija, v katero je bilo vključenih 1,893 žensk, diagnosticiranih z zgodnjo fazo invazivnega raka na prsih, dokazuje korelacijo med visokim vnosom mleka in mlečnih izdelkov in višjo smrtnostjo zaradi iste bolezni.

Korelacija med mlečnimi izdelki in rakom na jajčnikih je po izsledkih te raziskave visoka, saj pri razgradnji mlečnega sladkorja nastaja galaktoza, ki je po vsej verjetnosti v presežkih za celice v jajčnikih toksična. Podobni študiji sta obravnavali korelacijo med uživanjem mleka in razvojem raka na jajčnikih in prišli do enakih rezultatov.

Kontaminanti

V mleku in mlečnih izdelkih so zelo problematični tudi številni kontaminanti. Najdemo jih v mnogih oblikah in so prisotni tudi v obliki hormonov in pesticidov. Mleko že samo po sebi vsebuje hormone in rastne faktorje, ki so prisotni tudi sicer v telesu krave med laktacijo, včasih pa jim za večjo proizvodnjo mleka hormone v hrano tudi umetno dodajajo – predvsem v obliki rekombinantnega govejega rastnega hormona. Velika večina hormonov, ki jih vnesemo v telo, ima na naše hormonsko ravnovesje nek učinek.

Med zdravljenjem mastitisa in akutnih vnetij pri kravah molznicah se uporablja vrsta antibiotikov. Njihove sledi lahko najdemo tudi v mleku. Ker je mastitis zelo pogosto bolezensko stanje pri kravah, je uporabe zdravil veliko. Zdravstvene težave pri kravah molznicah pa so pogoste zato, ker je produkcija mleka v zadnjih desetletjih občutno zrastla.

Med kontaminante, ki jih lahko najdemo v mleku, spadajo tudi pesticidi, PCB-ji in dioksini. Mlečni izdelki prispevajo k zaužitju ene četrtine celotnega vnosa dioksinov v človeško telo. V slednjem se akumulirajo in velikokrat zadržijo do zdravju nevarne vrednosti, ko negativno vplivajo na imunski, reproduktivni sistem in centralno živčevje. PCB-ji in dioksini so v člankih velikokrat povezani tudi s pojavnostjo rakavih obolenj.

Problematičen je tudi melamin, ki ga najdemo sicer predvsem v plastiki in negativno vpliva na ledvica in urinarni trakt zaradi visoke vsebnosti dušika in kancerogeni toksini, kot je npr. aflatoksin. Te snovi višajo tveganje za razna obolenja predvsem zato, ker se s pasterizacijo mleka ne uničijo.

Diabetes tip 1 in zdravstveno stanje pri dojenčkih

Diabetes tip 1 je v številnih študijah povezan z uživanjem kravjih mlečnih izdelkov v zgodnjem otroštvu, na kar kaže tudi ta študija iz Finske, ki je analizirala podatke 3,000 dojenčkov.

Ameriška akademija za pediatrijo je v svojih raziskavah opazila 30 odstotno znižanje pojavnosti diabetesa tipa 1 pri dojenčkih, ki niso uživali mleka v prvih treh mesecih življenja.

Zdravstveni pomisleki glede uživanja mleka in mlečnih izdelkov pri otrocih

Študije kažejo, da je pri otrocih, ki uživajo manj mastno mleko in tistih, ki uživajo polnomastno mleko, enaka pojavnost debelosti. Meta analiza, ki je bila narejena pred kratkim, kaže tudi na dejstvo, da povečano uživanje mleka in mlečnih izdelkov dolgoročno ne zmanjšuje odstotka telesne maščobe in telesne teže pri otrocih.

Za novorojenčke uživanje kravjega mleka ni priporočljivo. Smernice Ameriške akademije za pediatrijo odsvetujejo uživanje mleka dojenčkom pod starostjo enega leta, saj je v kravjem mleku bistveno premalo železa napram koncentraciji v človeškem. Študije kažejo na to, da kravje mleko pri dojenčkih nemalokrat povzroči tudi kolike. Z slednjimi danes povezujejo tudi uživanje kravjega mleka s strani doječih mater. Kravja protitelesa namreč preko materinega krvnega obtoka prehajajo v dojenčkovega preko dojenja.

Uživanje kravjega mleka pri otrocih sovpada s pojavnostjo alergij na določene vrste hrane, pa tudi s kroničnim zaprtjem.

 

Uživanje mleka in mlečnih izdelkov ni ne nujno, niti ključno za posameznikovo zdravje in lahko v določenih primerih posredno naredi več škode, kot koristi.

Iz rastlinskih virov lahko glede na študije dobimo vsa ključna mikro in makrohranila, ki so pomembna za rast, razvoj in odpornost proti nekaterim boleznim. Obenem pa se s tem izognemo tudi številnim težavam in tveganjem, ki so vezana na uživanje mleka in mlečnih izdelkov.

Edini protiargument zgornjim, ki ostaja v sodobnem svetu in ga v celoti prežema, je apatičnost. Proti slednji ne more nastopiti noben borec za pravice živali, okoljevarstvenik ali zdravstvena organizacija. Tudi vstran debate o veganstvu se pojavlja en in isti, brezploden zaključek – ‘Vseeno mi je’. Preprost stavek, ki že tisočletja označuje poslednjo vrlino propadajoče družbe. Brezčutnost je postala instantna rešitev za ohranjanje navad, v katere bi morali podvomiti.

In šele generacije, ki so se zaradi družbenih sprememb prisiljene prilagoditi, podreti stare vzorce razmišljanja in začeti na novo, to svojo topost uspešno premagujejo. Ni naključje, da je ravno med milenijci daleč najvišja porast veganstva, največ liberalcev, podpornikov skupnosti manjšin, zagovornikov pravic živali in marginaliziranih, okoljevarstvenikov. Počasi in vztrajno napredujemo. Zavedamo se izbire, ki jo imamo na vsakem koraku. Kako je ne bi opazili, če nam jo reklamni letaki, trgovinske police in splet dajejo na razpolago vsak trenutek dneva? Siri iz oreščkov, kokosov in sojin jogurt, riževo, mandljevo, konopljino mleko, ovsena smetana, grahovi proteini, aquafaba, kvasni kosmiči, rastlinski sladoled. Opcije so neskončne.

Ste si torej vzeli čas in podvomili?

Ostala dva argumenta proti uživanjem mleka in mlečnih izdelkov najdete tukaj.