Mleko je out – Etični argument

Posted

Večji del svojega življenja sem preživela kot strastna ljubiteljica mlečnih izdelkov.

Ne spomnim se dneva v mojem vsejedem in vegetarijanskem obdobju, ko se na mojem krožniku ne bi znašla jed, pripravljena z mlekom, kosom sira ali smetano za kuhanje. In čeprav si nikoli nisem mislila, če se bom mleku in mlečnim izdelkom lahko odpovedala, sem se.

Brki so od riževega mleka.

Morda bo ta prispevek izzval nekaj hude krvi. Večina ljudi razvitega sveta je namreč, tako kot jaz, odrasla ob reklamah, v katerih so nastopale nasmejane krave, ob prigovarjanju s strani staršev in starih staršev, da je mleko dobro za kosti, ob topljenih sirih v hladilniku in sadnih jogurtih za malico. In kar se Janezek nauči, to Janez zna. Zagovarjati svoje navade in apelirati na tradicijo.

Sokrat je pred davnimi leti povedal, da ‘Ne moremo živeti bolje, če se boljšega ne trudimo najti’. Zato gorečim nasprotnikom veganstva in rastlinskih napitkov želim, da svojo togo držo vsaj tekom branja tega članka nadomestijo z dvomom. Dvomom v to, da je splošno priučena navada vedno dobra. Ko sem spoznavala veganstvo, sem se spotoma učila določenim navadam odreči. Najprej na račun argumentov v prid zdravja, šele mesece zatem pa iz skrbi za okolje in živali. Resnična dejstva so dotekala z vseh koncev. In nisem verjela čisto vsemu, kar bi podprlo moj nov način življenja samo zato, ker bi si tako zelo želela imeti prav. Nenazadnje bi bilo to v nasprotju z mojo naravoslovno usmerjeno izobrazbo, ki nas je ogromno naučila o kredibilnih virih in pomembnosti ‘peer-reviewed’ člankov in revij. V svetu subjektivnosti pozorno branje znanstvene literature še vedno najlažje razblini ali okrepi tezo, ki se jo da izmeriti, ovrednotiti ali oceniti.

V prid odrekanju mlečnim izdelkom in mleku govorijo trije argumenti. Združeni v celoto dajejo realen vpogled v ozadje mlečne industrije in veganstvu dajejo svoj smisel. Vsak teden bom objavila enega od njih, ga podkrepila z viri in dodala pojasnila.

Spregovorimo najprej o etičnosti.

Pravljice o vijoličnih kravah in prostranih pašnikih se hitro razblinijo, ko vstopimo v tehnološko sodoben prostor z govedom, ki ni nikoli ugledalo dnevne svetlobe. Težko mu rečemo hlev.
Ste vedeli, da po podatkih ankete Družbe za raziskovanje tržišča kar 35 % Nemcev verjame, da krava v principu daje mleko? 23 % jih na to vprašanje ni znalo odgovoriti. 7 % odraslih Američanov verjame, da čokoladno mleko dajejo rjave krave. Statistika je grozljiva in kaže na dejstvo, da se razmeroma velik del javnosti ne zaveda, v kakšnih pogojih mleko nastane in kakšne so standardne prakse ravnanja s kravami in teleti. Le redko se kdo vpraša, kaj se zgodi s slednjimi po kotitvi.

Krava mora biti breja, da se vzpostavi proces laktacije.

Le v izjemno redkih primerih (genetske bolezni, stimulacija s strani tujega telička, hormonsko neravnovesje) lahko zagotovi mleko brez osemenitve in oploditve. Krava je večinoma umetno osemenjena (bika donorja izberejo s pomočjo selekcijske genetike – odločijo se za takšnega, ki ima najugodnejše genetsko ozadje za optimalno produkcijo mleka in razmerje proteinov v njem, dosega dobro rast in razvoj, ipd.).

Po 283 dneh brejosti krava donosi. Po kotitvi ustaljena praksa največkrat določa, da je tele v njeni bližini lahko največ nekaj dni, običajno pa ga odstavijo od vimen že prej. Tele gre tako bodisi takoj v zakol, ali pa ga vzredijo do želene teže in starosti (4 – 5 mesecev) s pomočjo cenejše mlečne formule, ki ne zadostuje potrebam kravjega mladiča (zaradi prenizkega deleža železa je teletina velikokrat bledo rožnate barve, kar je v mesni industriji celo zaželeno). Zatem gre v zakol, medtem ko telice pri 2 letih starosti nadomestijo svoje izčrpane matere v mlečni industriji. Kravje mleko tako ostane ljudem, ki se večinoma poslužujejo strojne molže. Ločitev telet od mater je stresna in krave v nekaterih primerih še dneve ‘kličejo’ svoje mladiče. Na betonskih tleh, kjer privezane preživijo celo življenje, sta glavna razloga za visoko umrljivost, ki iz leta v leto še narašča, ohromelost (20 %) in mastitis (16,5 %).

Mlekarice  nemalokrat osemenjujejo vsako leto , a so po povprečno 2,4 kotitvah že tako izčrpane, da jih zaradi zmanjšane produkcije mleka pošljejo v klavnico pri 4 ali 5 letih starosti, čeprav bi jih lahko sicer dočakale okrog 20. Starih krav namreč ni smiselno vzdrževati, če ne dajejo dovolj mleka. V klavrnih življenjski dobi, ki jo doživijo, na leto vsaka proizvede malo manj kot 10.000 litrov mleka (podatek je iz leta 2016), medtem ko so pred dobrimi 75 leti proizvedle 5-krat manj. Krave v povprečju danes proizvedejo 10-krat več mleka, kot ga je potrebno za prehrano njihovih telet. Čeprav je za več mleka danes potrebno manj glav živine, so prevelika in pretežka vimena eden od glavnih krivcev za številne bolezni in trpljenje krav mlekaric.

V ZDA leta 2001 kar 75 % krav ni imelo dostopa do pašnih površin. Paša je danes luksuz peščice krav, poslužujejo pa se je redki rejci živine. Tudi njihove krave po nekaj letih v veliki večini končajo v klavnici, ko molža ni več dovolj donosna in se stroškovno ne izide.

“Krave so inteligentne živali, ki sklepajo doživljenjske medsebojne vezi. Njihova življenja pa so od rojstva do smrti polna bede. Rutinsko jim odstranjujejo rogove in jih označujejo z vročimi železnimi palicami brez kakršnikoli sredstev za lajšanje bolečin. Krave na farmah so velikokrat prostorsko omejene in živijo v lastnih iztrebkih ali pa v prašnih prostorih, polnih muh ali/in na neznosni vročini sonca. Pot, ki jo živali prestanejo na poti v klavnico, je dolga in travmatična. Biti morajo brez vode in hrane. V vrsti za zakol se popolnoma zavedajo, kaj jih čaka in zato prestrašeno brcajo in tulijo. Ko klavec nameri med njihove oči, se od strahu začnejo peniti. Krave, ki so preveč poškodovane ali bolne, da bi lahko stale na nogah, odvlečejo z verigami ali pa pustijo, da počasi umirajo. “

Naslednji teden boste lahko prebrali drug argument, ki se navezuje na okoljevarstvo. Objavo boste lahko našli v tej rubriki.

2 thoughts on “Mleko je out – Etični argument

Komentarji so onemogočeni