Veganske Magdalenice

Posted

Se spomnite Proustovih Magdalenic, ki smo jih brali v srednji šoli?

Tip iz zgodbe je, na kratko povedano, ob grižljaju znamenitega francoskega limoninega peciva v obliki školjkic obudil svoje, že davno pozabljene spomine iz otroških dni, ko je vikende preživljal pri svoji teti v Combrayju. Če sem iskrena, pa me je v šoli okus samih magdalenic vedno bistveno bolj zanimal kot nehotni spomin, ki smo ga morali poznati iz čisto literarnega vidika. V Zasavju se jih ni in ni dalo kupiti.

Šele leta po tem, ko se je bilo treba učit za maturo, sem jih enkrat slučajno našla na policah ljubljanskega Muellerja. A prepozno, saj sem takrat že kar nekaj časa furala veganski lajfstajl, Magdalenice pa so čisto nasprotje – poudarek je namreč na dobro stepenih jajcih in obilici masla. Čeprav mi tekom vsejedstva originalnih ni nikoli uspelo poskusiti, ne mislim izgubljat besed o tem, kako zelo so jim podobne spodnje. Upam pa, da vas prepričajo.

So sočne, mehke in ravno prav sladke.

Dolgo sem razmišljala, ali bi jih morda bilo bolje uvrstit v kategorijo zajtrki, saj so odlične tako zgodaj zjutraj kot tekom dneva. Dobro zaprte zlahka dočakajo tudi naslednje dopoldne, če se le znate zadržati in ne ‘požrete’ vsega kar takoj. Okej, toplih vam res ne priporočam. Takoj, ko se ohladijo, pa jih le poskusite.

Verjetno se sprašujete, v čem neki je skrivnost ponarejenih Magdalenic, če pa so brez osnovnih sestavin živalskega izvora. Tudi sama sem dvomila, da obstaja kak pameten nadomestek. Maslo lahko sicer nadomestimo z margarino ali kakšno boljšo verzijo veganskega masla. Kaj pa jajca? No, rešitev je  t.i. aquafaba, ki je v bistvu voda, ki ostane, ko iz pločevinke odcedimo fižol ali čičeriko. V hladilniku imam vedno na strani kak kozarec te sumljive tekočine, saj se penasto umeša le, če je dovolj ohlajena. Iz aquafabe se da narediti še marsikaj, več o njej pa bom v bližnji prihodnosti objavila tule.

Še opomba.

Moje Magdalenice so pri prvih dveh testiranjih IMELE značilno izboklinico na zgornji strani. Žal pa se je pri zadnji peki malo zalomilo, saj je masa stala v hladilniku samo nekaj minut namesto ene ure. Če ne preizkusite recepta, pa itak nikoli ne boste vedeli.

Veganske Magdalenice
 
Čas priprave sestavin
Čas kuhanja
Skupni čas priprave
 
Porcije: 4
Sestavine
  • 65 g navadne bele moke
  • 3 g pecilnega praška
  • ščep fino mlete soli
  • 65 ml aquafabe, najbolje ohlajene v hladilniku
  • 50 g belega sladkorja
  • 15 g rjavega sladkorja
  • 1 jž agavinega sirupa
  • 2 čž naribane limonine lupinice
  • 55 g veganskega masla oz. margarine
  • sladkor v prahu (za posip)
Navodila
  1. Skozi fino sito presejemo mešanico moke, pecilnega praška in soli. V drugi skledi z mešalnikom stepemo sladkor, agavin sirup, limonino lupinico in aquafabo. Po nekaj minutah bi morala biti zmes penasta, sladkor pa bi se moral pri tem stopiti. Temu primešamo zmes suhih sestavin in dodamo stopljeno margarino oz. vegansko maslo.
  2. Vse skupaj še enkrat stepemo z mešalnikom in pustimo stati vsaj eno uro v hladilniku.
  3. Vmes namastimo pekač za magdalenice z margarino in narahlo posipamo z moko. Pečico ogrejemo na 205 stopinj Celzija.
  4. Z jedilno žlico ali vrečko za okraševanje maso za magdalenice prestavimo v pekač. Idealno je, če masa pokrije približno dve tretjini posameznih vdolbin.
  5. Pekač prestavimo v pečico in pečemo 10 minut, oziroma dokler robovi magdalenic ne postanejo zlato rjavi. Pekač nato damo iz pečice in ga pustimo, da se popolnoma ohladi.
  6. Po pol ure pekač obrnemo na glavo in rahlo udarimo po njem, da se magdalenice ločijo od njega. Posipamo jih lahko s sladkorjem v prahu in postrežemo ob čaju ali kavi.

Izvirnik tega recepta lahko najdete tu.