Živjo, 2019!

Posted

Pred kratkim je na družbenih omrežjih nekdo objavil fotografijo dveh vesoljcev, ki od daleč opazujeta naš planet. Ker sta spremljala silvestrovanje z vsemi ognjemeti, šampanjci in rajanjem, je eden od njiju vprašal, čemu tak pomp. Drugi mu je razložil, da zemljani ravno danes praznujemo en cel obhod planeta okrog naše zvezde. Prvi je nato pripomnil: »Vidiš, sem ti rekel, da niso tako zelo inteligentni.«

Gledano z distance – verjetno imata prav. Malo hecno je odštevati sekunde do izmišljenega trenutka, ko naj bi Zemlja še 4-in-pol-miljardtič obkrožila Sonce. A o tem ne razmišljamo. Konec starega leta je v naših glavah zgolj priložnost za novo poglavje in mislim, da ima vsak posameznik, četudi se kdaj boji sprememb, rad nove začetke. Praznujemo zaradi pričakovanj in upanja po boljšem in novem, ter se obenem simbolično poslavljamo od starega, slabega in prežvečenega.

O letu 2018 bi lahko razpredala na dolgo in na široko.

Zame je bilo prelomno – blog je v januarju šele dobro zaživel, februarja sem bila prvič v Afriki, marca sem se odločila, da kandidiram na majskih državnozborskih volitvah, celo poletje sem se ukvarjala z magistrsko nalogo, jeseni pa se je začela še kampanja za lokalne volitve. Za veliko stvari mi je zmanjkovalo časa tudi zaradi službenih obveznosti. Na žalost tudi za bloganje, kuhanje in predvsem za skrb za zdravje. A če bi mi lanskega januarja kdo povedal, koliko izkušenj in lepih trenutkov bodo prinesli novi izzivi, mu ne bi povsem verjela.

Vedno sem imela težave s preizkušanjem novega in postavljanjem novih ciljev sami sebi. Nemalokrat sem se letos hotela ugrizniti v jezik, ko sem kaj obljubila, sprejela kakšno novo nalogo ali ponudila pomoč. A ob vsej zmešnjavi in v poplavi opravkov in obveznosti sem končno uspela spoznati, da vsak vložen trud, vsaka izkoriščena ura in vsako dobro delo prinaša nagrado. Ne govorim o cilju – ta se pač zgodi, če se. Nagrada pride v obliki izkušenj, življenjskih lekcij, sklepanja novih poznanstev, sodelovanja in dogodivščin. Če bi mi v 2018 uspelo vse, kar sem si zastavila, tega morda ne bi vedela. A čeprav vse poti niso peljale do cilja, prav nobene – absolutno nobene – ne obžalujem. Če v glavi odstranim z njih balast v obliki preprek in nevšečnosti, neprespanosti in odštejem nekaj zares slabih dni, ostanejo lepi trenutki in edinstvena doživetja, ki se mi ne bi zgodila, če bi leto preživela na kavču in vsemu novemu rekla ‘ne’.

Če se še tako trudim, ne morem mimo simbolike, ki jo je prineslo novo leto. Imam načrte, želje in zaobljube, ki jih želim uresničiti. Na primer to, da želim več časa posvetiti blogu in dati prednost pisanju pred nenehnim ukvarjanjem s tem, koliko boljši bi lahko bil zapis, recept, naslov, čas objave in še kaj. Če nimaš s čim primerjati, nikoli ne boš zares vedel, koliko bolje bi lahko bilo, kajne?

In še malo bolj pozno voščilo za vse, ki na Alter Vego zahajate bodisi ponesreči, bodisi zanalašč.

Kuhajte, a tudi jejte. Izberite prioritete in tvegajte. Če imate nekoga radi, mu to povejte. Če potrebujete spremembo, si upajte obrniti nov list. Lahko se držite znanega, a poskusite še kaj novega. Sanjajte, a tudi sledite svojim sanjam. Pa kaj, če ne bo šlo vse po načrtih? Najlepša presenečenja nas v življenju čakajo, ko najmanj pričakujemo.

Vse lepo v novem letu!

(Novi recepti prihajajo kmalu!)